Domov » Novice » Pogostejše črevesne okužbe v poletnem času

Pogostejše črevesne okužbe v poletnem času

5.7.2022

Črevesne nalezljive bolezni (ČNB) se običajno prenašajo s hrano, povzročajo pa jih lahko virusi ali bakterije. V razvitih državah so pogostejši povzročitelji ČNB virusi, tokrat pa se podrobneje posvečamo dvema ČNB bakterijskega izvora.

Črevesne okužbe - kampilobakterioza in salmonella

Poletje je namreč obdobje, ko se njihova pogostost običajno poveča. Razloge za to lahko najdemo v kombinaciji sezonskih vremenskih pogojev in nekoliko spremenjenih življenjskih navad. V tem obdobju se hrana pogosteje pripravlja v okoliščinah, ki niso optimalne, npr. na piknikih, prav tako se veliko hrane pripravlja za na pot oz. kasnejše zaužitje. Še vedno narašča tudi priljubljenost ulične hrane (street food, food truck). Ob tem pa je pri visokih poletnih temperaturah težje zagotoviti ustrezne pogoje za varno shranjevanje in transport živil. Podrobneje predstavljamo dve najpogostejši bakterijski okužbi pri nas.

Kampilobakterioza

Kampilobakter

Kampilobakterioza je ena najpogostejših ČNB po vsem svetu in najpogostejša zoonoza* v Sloveniji in EU. Povzročajo jo bakterije iz rodu Campylobacter, ki najbolje rastejo v atmosferi s 5 do 10 % kisika in temperaturi od 37 do 45 °C. Pri temperaturah pod 30 °C se ne morejo razmnoževati in zgolj preživijo, višje poletne temperature pa jim že omogočijo ugodne pogoje za razmnoževanje.

Njihov naravni življenjski prostor je črevesje ptičev in sesalcev, zato jih pogosto izolirajo iz prebavil perutnine, pa tudi drugih klavnih živali. Najdemo jih tako v rejnih kot divjih živalih in celo pri domačih ljubljenčkih.

Viri okužb

Ljudje se največkrat okužijo s hrano, ki je kontaminirana tekom proizvodnega procesa ali priprave živil ter nezadostno termično obdelana. Tako je pogost vir okužb perutninsko meso, mleto meso in surovo mleko. Možen je tudi prenos z umazanimi rokami ali uživanjem živil (npr. vode ali sadja), ki jih kontaminirajo okužene živali, kot so divje ptice.

V Sloveniji je prijavljenih okužb v povprečju več kot tisoč letno in iz leta v leto nekoliko narašča.

Kampilobakterioza graf Vir: NIJZ

Letošnji podatki kažejo, da je bilo do 17. junija prijavljenih 446 primerov. Podatki o starosti obolelih so predstavljeni v št. primerov na 100.000 prebivalcev. Obolevnost je izrazito visoka med otroki do četrtega leta starosti, še posebej pa med mlajšimi od enega leta.

Kampilobakterioza tabela Vir: NIJZ

Simptomi kampilobakterioze

Okužba s kampilobakteriozo povzroči akutno vnetje prebavil. Pojavi se močna driska, ki jo v 75_% primerov spremlja povišana telesna temperatura. Približno tretjina obolelih poroča tudi o bruhanju in krčih v trebuhu, redkeje pa se ob tem pojavljajo glavoboli, bolečine v mišicah in sklepih ter krvava driska. Največja nevarnost intenzivne driske in bruhanja je možnost dehidracije. Možna je tudi povsem asimptomatska okužba.

Inkubacijska doba pri človeku je običajno dva do pet dni, možen pa je razpon od enega do desetih dni. Akutna okužba običajno traja teden ali dva in običajno mine brez hujših posledic. Preboleli lahko bakterije z blatom izločajo še več tednov, celo več mesecev.

Salmoneloza

Salmonelozo povzročajo bakterije iz rodu Salmonella, ki jih najdemo v prebavnem traktu domačih in divjih živali. Posebej izstopajo plazilci, saj je salmonela naravni del njihove mikrobiote. Pri prenosu okužb imajo veliko vlogo tudi muhe, ki bakterijo nosijo v črevesju, pa tudi mehansko prenašajo.

Bakterije salmonele so precej odporne na zunanje vplive, saj lahko v suhem iztrebku preživijo približno dve leti, v globoko zamrznjeni piščančji drobovini več kot eno leto, mesece pa tudi v vodi, zemlji in odpadkih.

Salmoneloze delimo na dve skupini: tifusne in netifusne. Netifusne bolezni so pogostejše in običajno minejo same po sebi brez hujših posledic. Trebušni tifus je hujša sistemska bolezen z deset odstotno smrtnostjo. Še po drugi svetovni vojni je bila ta bolezen pri nas stalno prisotna, zdaj pa se že več desetletij le še občasno pojavi kakšen osamljen primer, praviloma uvožen iz držav s slabšimi higienskimi razmerami. Tudi prisotnost netifusne različice je že 20 let v upadanju, od leta 2009 je število okuženih manjše od števila okuženih s kampilobakteriozo.

Prisotnost salmoneloz v Sloveniji:

Salmoneloza graf Vir: NIJZ

Strmo upadanje število primerov se očitno nadaljuje, saj je bilo letos do 17. junija zabeleženih le 53 primerov. Tudi tu je obolevnost najvišja med otroci do 4. leta starosti.

Salmoneloza tabela Vir: NIJZ

Viri okužb

čokolada Daleč najpogostejše so okužbe z živili. V preteklosti so netifusne okužbe povezovali predvsem z živili živalskega izvora. Danes je znano, da so viri okužb lahko tudi kontaminirano sadje in zelenjava, začimbe in fekalno onesnažena voda. Med živili živalskega izvora so najnevarnejša meso (predvsem perutninsko), jajca in jedi iz svežih jajc ter surovo mleko. Morda je presenetljivo, da je bila kot vir okužb opredeljena tudi čokolada, v kateri lahko bakterije preživijo tudi več let. Visoka vsebnost maščob in nizka vsebnost vlage v čokoladi jih ščiti pred zunanjimi vplivi, kot so visoka temperatura in visoka stopnja kislosti v želodcu, in jim omogoči da žive dosežejo prebavila.

Simptomi okužbe s Salmonello

Netifusna salmoneloza se začne s slabostjo in bolečinami v trebuhu ter drisko in povišano telesno temperaturo. Blato ima lahko primešano sluz in kri, bolniki pa lahko tudi bruhajo.

Inkubacijska doba najpogostejše oblike netifusne salmoneloze je 6 do 72 ur po zaužitju kontaminiranega živila, bolezen pa običajno izzveni v 4 do 7 dneh. Za uspešno okrevanje je treba nadomeščati izgubljeno tekočino in elektrolite. Pri hudi obliki bolezni obstaja nevarnost dehidracije.

Med možnimi hujšimi zapleti je okužba krvi (bakteriemija) in zastrupitev krvi (sepsa). Tako lahko bakterije prek krvi dosežejo različne organe, kar je lahko smrtno nevarno. Pri nekaterih bolnikih se lahko 3 do 4 tedne po pojavu bolezenskih znakov kot imunski odziv pojavi reaktivni artritis (vnetje sklepov) z vnetjem sečnice, očesne veznice in drugih delov očesa.

Okuženi osebki lahko tudi po prebolelosti bakterije salmonele izločajo še štiri do pet tednov, v redkih primerih pa tudi več kot eno leto.

Preprečevanje okužb

Infektivna doza je pri črevesnih bakterijskih okužbah nizka, kar pomeni, da lahko bolezen povzroči že majhno število mikroorganizmov. Iz tega razloga se pogosteje zgodi, da se pri izbruhu ne okuži le posameznik, ampak skupina ljudi (npr. družina, skupina otrok v vrtcu ali šoli, skupina varovancev DSO).

Kitchen hygiene Osnovna zaščita je seveda pravilna in temeljita higiena rok, predvsem po uporabi stranišča in stiku z živalmi. Zavest o pomenu higiene rok se je v zadnjih letih s pojavom epidemije koronavirusa precej okrepila, s tem pa se je razširila tudi uporaba dezinfekcijskih sredstev za roke, ki zelo učinkovito uničujejo viruse in bakterije.

Pri pripravi hrane je izrednega pomena primerna termična obdelava. Bakterije so namreč občutljive na visoke temperature, zato jih s kuhanjem ali pečenjem zanesljivo uničimo. Kljub ustrezni termični obdelavi pa prihaja do okužb zaradi navzkrižne kontaminacije površin, zato je v kuhinji zelo pomembna visoka raven higiene, ki jo v profesionalnih kuhinjah zagotavlja sistem HACCP. Surova hrana, predvsem surovo meso, mora biti shranjena tako, da se prepreči stik z drugimi živili in površinami. Deske, pribor in posode, ki ste jih uporabljali pri pripravi hrane vedno temeljito operite. Za obdelavo surovega mesa se svetuje uporaba povsem ločenih, namenskih desk, saj lahko zareze na površini predstavljajo posebej nevarno mesto tudi po temeljitem pranju. Nasploh pa velja, da že pripravljena hrana ne sme prihajati v stik s površinami, ki so bile v stiku s surovo hrano.

Oskrba s pitno vodo je v Sloveniji zelo dobra, zato skrb glede kakovosti vode v glavnem ni potrebna.

Za preprečitev nadaljnjega širjenja bolezni je predvsem za osebe, ki se poklicno ukvarjajo s pridelavo in predelavo živil ali pripravo hrane, ob pojavu simptomov nujen obisk zdravnika. Le tako se lahko zagotovo opredeli vzrok težav in sprejme ustrezne ukrepe.

Viri: