TEMELJITO PREPREČEVANJE PRENOSA OKUŽB

V dneh, ko države sprejemajo stroge ukrepe, namenjene preprečevanju širjenja virusnih okužb, so vsi informacijski kanali preplavljeni z navodili in nasveti, kako ravnati. Pri veliki količini informacij pa je včasih težko izluščiti tiste bistvene. Tako opažamo, da ljudje svoja dobronamerna prizadevanja za preprečevanje prenosa okužb pogosto izničijo z nepotrebnimi napakami. Odločili smo se, da izpostavimo nekaj ključnih dejstev in opozorimo, na kaj je treba paziti pri izvajanju predpisanih ukrepov, da bi bili ti kar najbolj učinkoviti.
 

RAZKUŽEVANJE POVRŠIN

Kako izbrati pravilno razkužilno sredstvo? Razkužilno sredstvo naj deluje na čim bolj širok spekter mikroorganizmov (MO), vedno pa preverimo ali deluje na določenega, v aktualnem primeru na koronavirus. Ker gre za nov virus, obstoječa razkužilna sredstva še nimajo opisanega delovanja na točno ta virus, zato je pomembno, da vemo, kakšne vrste je ta virus. Novi koronavirus je virus z ovojnico, tako kot npr. virus HIV, virus SARSa, virus gripe ali virus ebole.

Svetovna zdravstvena organizacija WHO in nacionalni inštitut za javno zdravje NIJZ za razkuževanje površin svetujeta tudi uporabo natrijevega hipoklorita, ki ga vsebuje npr. Varikina. Za razkuževanje potrebujemo 0,1 % raztopino natrijevega hipoklorita. Če uporabimo Varikino, moramo za pripravo 0,1 % raztopine zmešati 25 ml varikine in 975 ml vode.

Za občutljive površine lahko namesto belilnega sredstva na osnovi natrijevega hipoklorita uporabimo razkužilo, ki vsebuje 70 % alkohol. Tudi sredstva na osnovi alkohola pa niso primerna za uporabo na pleksi steklu, lakiranih lesenih vratih in nekaterih drugih posebej občutljivih površinah.

Sredstva, ki jih redčimo, je potrebno pripravljati vsak dan sproti.

Faktor pri izbiri ustreznega razkužilnega sredstva je tudi kontaktni čas delovanja. Kaj je to? To je čas, ki je potreben, da bo razkužilno sredstvo uničilo mikroorganizme. Kar pomeni, da mora biti površina toliko časa navlažena z dezinfekcijskim sredstvom (mokra), če želimo, da je dezinfekcija pravilna in učinkovita. Za čim lažje delo je torej bolje izbrati razkužilna sredstva, ki imajo krajši čas delovanja, npr. do 60 sekund.

Na deklaraciji je vedno tudi napisano, ali je potrebno sredstvo izprati iz površine oz. po uporabi površino ponovno obrisati s čisto, vlažno krpo. Tudi to je pomemben dejavnik izbire ustreznega sredstva. Če je površina, na kateri boste sredstvo uporabljali, občutljiva na vodo, jo lahko izpiranje sčasoma poškoduje, ali pa se začne sredstvo na njej nalagati. V tem primeru je bolje izbrati sredstvo, ki izpiranja ne potrebuje.

Pomembno je, da se zavedamo, da je treba vidno umazane površine najprej počistiti, sicer razkužilno sredstvo ne bo dobro učinkovalo. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da mora biti površina pred nanosom razkužila vedno suha.

UMIVANJE IN RAZKUŽEVANJE ROK

Roke so pri prenosu okužb najpogostejši prenašalci, saj se z rokami dotikamo površin, z njimi jemo, obenem pa se tudi dotikamo obraza. Higiena rok je zato pri preprečevanju prenosa ključnega pomena.

Kdaj si roke umijemo in kdaj razkužimo? Roke si vedno umijemo, ko so vidne umazane, ali ko smo se dotikali različnih površin. Če nimamo dostopa do mila in vode, si roke razkužimo. Prva izbira pri higieni rok naj bo umivanje s čisto tekočo vodo in milom v kartušah. Milniki, v katere se milo doliva, se namreč v notranjosti prav tako onesnažijo in zato niso priporočljivi.

Roke si znamo umivati vsi, saj to počnemo že celo življenje. Ravno zato pa lahko pri tem postanemo površni. Ali ste vedeli, da pravilno umivanje rok traja 1 minuto? Pa ste že kdaj preverili, če si res toliko časa umivate roke? Priporočamo, da poskusite, ker boste verjetno ugotovili, da si roke umivate samo tretjino tega časa. To pa predstavlja nevarnost za okužbo.

Razkuževanje rok traja manj časa, kot umivanje, in sicer približno 30 sekund. Vsebnost alkohola v razkužilu za roke naj bo najmanj 60 %.

Izredno pomembno je, da si na roke nanesemo 3 ml razkužila in drgnemo 30 sekund. Koliko je 3 ml sredstva? Več, kot si mislite. Primer: če ima dozator potisno črpalko, to pomeni, da morate pritisniti dvakrat. Če pa imate pršilo, je lahko za 3 ml tekočine potrebnih tudi do 10 pritiskov. To se morda zdi veliko, ampak le tako lahko zagotovimo, da so roke razkužene. Z neustreznim razkuževanjem si lahko naredimo več škode kot koristi.

Tako pri umivanju, kot tudi pri razkuževanju rok, ne smemo biti površni. Pozorno si moramo podrgniti vse površine rok, tudi zgornji del dlani, celotno površino prstov, prostor med prsti in nohte.

Ne pozabite: le pravilno umita ali razkužena roka je čista roka. Vendar se moramo zavedati, da česar koli se primemo, tam pustimo odtis. Tako mi, kot drugi. Če boste pozorni, boste ugotovili, da je veliko dotikanja pravzaprav nepotrebnega, zato se poskušajte temu čim bolj izogibati.

Navodila za pravilno umivanje rok		Navodila za pravilno razkuževanje rok

UPORABA ROKAVIC

Namen rokavic je tako zaščita osebe, ki rokavice nosi, kot tudi vseh predmetov in površin, ki se jih oseba dotika. Zavedati se moramo, da koronavirus na površinah preživi kar nekaj časa. Različne študije kažejo, da lahko na trdih površinah, kot so kljuke, plastika in nerjaveče jeklo, preživi do tri dni, na steklu celo do pet dni, med tem, ko na kartonu približno en dan. Na oblačilih naj se ne bi dolgo časa zadržal.

Pri uporabi rokavic je pomembno, da se površin, predmetov, pa tudi svojega telesa čim manj dotikamo, saj se na rokavicah umazanija in mikroorganizmi nabirajo prav tako kot na golih rokah. Po uporabi rokavice snamemo in odstranimo tako, da se ne dotikamo njihove zunanje, nečiste površine. Zelo pomembno je tudi, da si po uporabi rokavic roke vedno temeljito umijemo. Če nosimo rokavice brez pudra, lahko uporabimo tudi razkužilo.

Za učinkovito preprečevanje prenosa okužb so primerne le rokavice za enkratno uporabo, ki jih po uporabi ne peremo, temveč jih odvržemo v skladu z navodili proizvajalca in ukrepi za preprečevanje okužb.

UPORABA MASK

Država je predpisala uporabo mask v javnih zaprtih prostorih, kjer se nahaja več ljudi. Pri tem je zelo pomembo, da masko pravilno namestimo, nosimo in tudi odstranimo. Po odstranitvi z njo ravnamo kot s kužnim materialom. Masko moramo po dveh urah uporabe zamenjati, sicer ni več učinkovita. Maske za enkratno uporabo pravilno odvržemo, pralne maske pa operemo na 90°C.

Pri uporabi različnih doma narejenih obraznih mask se moramo zavedati, da te služijo samo kot pomoč pri varovanju okolice pred kapljicami sline uporabnika, s čimer se lahko prepreči, da bi te kapljice dosegle druge osebe oziroma predmete v bližini. Kot opozarjajo tudi strokovnjaki iz Infekcijske klinike UKC Ljubljana, pa nas take maske ne ščitijo pred bakterijami in virusi. Kljub temu vsaka maska vsaj deloma deluje in je boljša od odsotnosti vsakršne zaščite. Podatki ECDC kažejo, da se od 48 do 62 odstotkov okužb prenese od ljudi, ki še nimajo razvitih znakov okužbe. Skladno s trenutnimi uradnimi predpisi tudi Združenje Mladi zdravniki Slovenije zato svetuje, naj ob nujnih izhodih od doma, kot je obisk trgovine ali stik s sodelavci, nosimo masko, četudi iz blaga, ob tem pa moramo upoštevati tudi vse druge ukrepe glede higiene in omejevanja stikov. Korona virus ostane v zraku do 4 ure. Ko človek enkrat zakašlja, nastane do 3000 kapljic, navaja BBC.

Ves čas nošenja maske se uporabnik ne sme dotikati osrednjega dela maske, saj bi na ta način lahko prišlo do onesnaženja rok in nevarnosti prenosa okužbe na druge osebe.

 

ODSTRANJEVANJE ODPADKOV

Odpadke osebe, ki kaže znake koronavirusa COVID-19, vključno z materialom za enkratno uporabo (na primer rokavice, robci in maske), odložimo v plastično vrečo za smeti. Plastično vrečo je treba tesno zapreti (zavezati, zalepiti) tako, da raztresanje vsebine odpadkov ni možno. To vrečo namestimo v še eno plastično vrečo, ki jo prav tako tesno zapremo in ločeno hranimo vsaj 72 ur. Vse skupaj nato odložimo v posodo za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov (črna posoda) in nikakor ne v zabojnike, namenjene zbiranju ločenih frakcij odpadkov, torej ne med biološke odpadke ali embalažo iz plastike.

Prav tako rokavice iz lateksa ali nitrila, ki se uporabljajo za nakupe ali druge namene, niso embalaža in zato ne sodijo v posodo za ločeno zbiranje embalaže (rumene barve).

 

Nataša Mežnarič, dipl. san. inž.